Vem, da angeli niso srečni

Roman o stepski melanholiji

Feri Lainšček

Prelistaj knjigo

Zbirka:: Beletrina
Kategorije:: Slovensko leposlovje

Roman

Sveže iz tiskarne
Ocena bralcev:

Dobil je mesto na vozu, ki je potoval po prostosti. Svoboda je postajala njegov dom.

Trda vezava, ščitni ovitek

Leto izida

2026

Št. strani

230

ISBN

978-961-298-586-8

29,00 €

V romanu Vem, da angeli niso srečni pisatelj Feri Lainšček bralca na predvečer prve svetovne vojne popelje v magični, mistični in z meglicami prepredeni svet panonske puste. Zgodba se začne s ponesrečenim svinjskim pastirjem Árpádom Nagyjem, ki Boga pijan vpraša po smislu te neskončne, puste ravnice. Ko mu Stvarnik nepričakovano odgovori in mu v varstvo zaupa misel, da je ravnina dar svobode, ljudje pa jo dušijo z mejami, se Árpádovo življenje tragično zaplete: sveta beseda se dobesedno zatakne v grlu.

Njegova usoda nepovratno vznemiri mladega barona Maksimiljana (Mikso) Frama, edinega dediča ogromnega veleposestva v Úripuszti. Miksa je agronom, ki so ga na akademiji učili Mendlovih zakonov genetike in hladnega obvladovanja narave, ter huzarski konjenik, ki se najbolje počuti v divjem galopu s svojim zvestim konjem Vilmosem. Toda v njem zeva neznosna praznina. V salonih, med oficirji in v razkošnem bordelu zaman išče tisto, kar mu manjka – klic prvinskega, neukročenega bivanja.

Namesto da bi prevzel pričakovano vlogo strogega gospodarja, Miksa postane »Nevidni baron«. Odjaha v stepo, sledi govoricam o umorjenem pastirju, Romom v samotnem močvirskem taboru vrne glas tako, da njihovim violinam priskrbi strune, na vaškem sejmu pa se usodno zazre v lutkarski oder z robatim ljudskim junakom Papriko Jančijem. Tam sreča skrivnostno Rúžko, mladenko s pšeničnimi kodri in težko, zamolčano preteklostjo, ki v lesene lutke vpihuje življenje.

Vem, da angeli niso srečni je baladna, pretresljivo čutna pripoved o iskanju pristnosti v svetu togih družbenih vezi. Je zgodba o vonju po suhi travi, dimu ognjišč, konjskem znoju in pradavni žalosti, ki človeka ne uniči, temveč ga nauči zares čutiti. Lainšček pred bralca postavlja vprašanja, ki se zarežejo globoko pod kožo: Ali je mogoče ubežati svojemu stanu in krvi? Koliko poguma terja življenje na robu med dvema svetovoma? In zakaj morajo včasih ravno angeli ostati nesrečni, da lahko človek na zemlji sploh doživi ljubezen?

Stopite na pokriti voz, prisluhnite topotu kopit in se prepustite cesti, ki vodi naravnost v srce ravnice. Feri Lainšček v svojem novem romanu ravnice namreč ne obravnava kot kulise, temveč kot usodo.

Pisatelj, pesnik, dramatik in scenarist Feri Lainšček (1959) živi in ustvarja v Murski Soboti. Njegova bibliografija obsega več kot 100 samostojnih knjižnih enot, med katerimi je 25 romanov, ki so večinoma že prevedeni v tuje jezike. Za svoja dela je prejel številne nagrade: leta 1995 je za roman Ki jo je megla prinesla prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 2021 pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Kresnika je prejel dvakrat, leta 1992 za roman Namesto koga roža cveti in leta 2007 za roman Muriša. Večernico je prejel leta 2001 za knjigo pravljic Mislice, desetnico leta 2012 za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški. Z romanom Kurji pastir je bil znova uvrščen med pet finalistov za nagrado kresnik. Feri Lainšček je tudi slovenski pisatelj, čigar literarna dela so doživela največ filmskih adaptacij (Halgato, Mokuš, Petelinji zajtrk, Šanghaj …).

Več o avtorju